SL 
English
Italiano
Čeština
Deutsch
Magyar
polski
Slovenčina
Zelena stena na balkonu zastre pogled z ulice in iz stanovanj nasproti, ublaži hrup in iz majhnega prostora naredi sobo na prostem. Rastline to zmorejo v eni sezoni, če ustrezajo loncu in vetru.
Enoletne vzpenjalke do sredine poletja prerastejo oporo in jeseni izginejo; zimzelene rastline zastirajo vse leto, a rastejo počasi in so dražje.
V nadaljevanju: katere vzpenjalke, trave in zimzelene rastline uspevajo v posodah, kako postaviti opore in korita, kaj upoštevati v višjih nadstropjih ter kaj pričakujejo sosedje in hišni red.
Za hitro zasebnost na balkonu maja posejte turški fižol ali ipomejo, ki do sredine poletja dosežeta 2 do 3 m. Za zastor, ki se vrača vsako leto, posadite srobot, kovačnik ali bršljan na oporo ali visok kitajski miskant. Za zastor vse leto izberite tiso ali klek, ki sta strupena. Uporabite velika, težka korita in vse zavarujte pred vetrom.
Katere vzpenjalke v loncih hitro zagotovijo zasebnost?
Vzpenjalke zasedejo malo tal in rastejo navzgor, zato so idealne za ozke balkone. Za vzpenjanje potrebujejo mrežo, žice ali ogrodje.
- Turški fižol (enoleten): posejan v lonce v drugi polovici maja zraste 2 do 3 m, cveti rdeče ali belo in od julija daje stroke. Fižol je užiten le kuhan.
- Ipomeja (enoletna): posejana maja doseže 2 do 3 m, z modrimi ali vijoličnimi cvetovi, ki se odpirajo zjutraj. Semena so strupena, zato naj bodo zunaj dosega otrok in živali.
- Srobot (trajnica): potrebuje lonec, globok in širok vsaj 40 cm, korenine v senci in vrh na soncu. Večina vrst pozimi odvrže liste.
- Kovačnik (trajnica): Lonicera henryi v milih zimah obdrži velik del listov, Lonicera periclymenum liste odvrže, a zvečer močno diši. Jagode niso užitne.
- Bršljan (zimzelen): najboljša izbira za senco in zastor vse leto, a prvo leto raste počasi. Strupen je za mačke in pse, njegove oprijemalne korenine pa lahko poškodujejo omet, zato naj raste na opori stran od stene.
Katere visoke trave in bambus uspevajo na balkonu?
Kitajski miskant (Miscanthus sinensis) je ena najuporabnejših rastlin za zastiranje v velikih koritih. Zraste 1,5 do 2 m ali več in prenaša sonce in vročino. Pozimi listi postanejo slamnati, stebla pa ostanejo pokonci, dokler jih konec februarja ali marca ne porežete. Nova rast do začetka poletja spet doseže polno višino, zato je spomladi zastor redkejši.
Bambus daje zimzelen zastor, a le v trdni posodi z ravnimi stenami in prostornino vsaj 50 litrov. Izberite šopast bambus, na primer fargezijo (Fargesia), ne pa bambusa s podzemnimi živicami, ki lahko razženejo lonec. Bambus potrebuje veliko vode, tudi ob dnevih brez zmrzali pozimi.
Katere zimzelene rastline zastirajo vse leto in ali so strupene?
Tisa (Taxus baccata) in klek (Thuja occidentalis, na primer ozka sorta ‘Smaragd’) v koritih tvorita gosto zeleno steno, ki jo lahko obrezujete.
Obe sta strupeni. Pri tisi so zelo strupeni vsi deli razen rdečega mesnatega ovoja okoli semena, zato ne sodi na balkon, kjer majhni otroci ali živali grizljajo rastline. Klek vsebuje tujon, je škodljiv ob zaužitju, njegov sok pa lahko draži kožo; pri obrezovanju nosite rokavice.
Zimzelene rastline v loncih najbolj ogroža suša pozimi: zmrznjen substrat ter sonce in veter izsušujejo liste, korenine pa vode ne morejo črpati. Od novembra do marca jih zalijte ob dnevih brez zmrzali.
| Rastlina | Vrsta | Višina v loncu | Zastira |
|---|---|---|---|
| Turški fižol | Enoletna vzpenjalka | 2 do 3 m | Julij do oktober |
| Ipomeja | Enoletna vzpenjalka | 2 do 3 m | Julij do oktober |
| Srobot | Trajna vzpenjalka | 1,5 do 3 m | Maj do oktober |
| Kovačnik | Trajna vzpenjalka | 2 do 3 m | Pomlad do jesen, delno pozimi |
| Bršljan | Zimzelena vzpenjalka | Počasi, do 3 m | Vse leto |
| Kitajski miskant | Trava | 1,5 do 2 m ali več | Junij do februar |
| Bambus (Fargesia) | Zimzelena trava | 1,5 do 2,5 m | Vse leto |
| Tisa, klek | Zimzelen grm | 1 do 2 m | Vse leto |
Kakšne opore in korita so najboljši za zastor?
Najstabilnejša rešitev je dolgo korito z vgrajeno oporo: teža substrata drži ogrodje pokonci, vrtati pa ni treba. V korito, dolgo 80 do 100 cm in globoko vsaj 30 cm, gredo dve ali tri vzpenjalke ali ena velika trava.
Mrežo lahko tudi z vezicami ali objemkami pritrdite na notranjo stran ograje. Moker substrat je težak in veliko korito lahko tehta več deset kilogramov, zato se pri več velikih koritih pri upravniku pozanimajte o nosilnosti balkona.
Kaj upoštevati v višjih nadstropjih z močnim vetrom?
Približno od četrtega nadstropja navzgor postane veter glavna težava. Gost zastor deluje kot jadro in lahko prevrne lahka korita ali odtrga oporo. Uporabite težke, široke posode, vsako oporo pritrdite na več mestih in izberite rastline, ki prenesejo veter, kot so miskant, bršljan ali tisa.
Loncev nikoli ne postavljajte na ograjo ali na njeno zunanjo stran; tveganje, da kaj pade, je preveliko. Več o urejanju majhnega prostora preberite v članku ideje za majhen balkon.
Koliko svetlobe rastline vzamejo vam in sosedom?
Gost dvometrski zastor vzdolž cele ograje zasenči tudi balkon in sobo za njim. Zastrite le stran, ki je izpostavljena pogledom, ali uporabite rahlejše rastline, kot so trave, ki prepuščajo nekaj svetlobe.
Pomislite tudi na sosede. Visoke rastline ob strani lahko zasenčijo njihov balkon, voda iz podstavkov in odpadlo listje pa ne smeta padati na balkon spodaj. Za senčen balkon si oglejte rastline za senčen balkon, za polno sonce pa rastline za sončen balkon.
Kaj o zastorih na balkonu običajno določa hišni red?
V večstanovanjskih stavbah je fasada skupni del stavbe. Za vrtanje v steno ali trajni zastor, ki spremeni videz stavbe, je običajno potrebno soglasje lastnika stanovanja ali etažnih lastnikov. Rastline v koritih, samostoječa ogrodja in mreže, privezane na notranjo stran ograje, so praviloma sprejemljive. Pred nakupom česa večjega preverite hišni red.
Kako se vertikalni vrt vključi v zeleni zastor?
Ob visokih rastlinah navpičen steber zelišč ali cvetja zapolni kot, ne da bi zasedel tla. Urban Planty vertikalni vrt ima devet lončkov na teleskopskem drogu, vpetem med tla balkona in strop, vsak z rezervoarjem za 300 ml vode, na manj kot kvadratnem metru in brez vrtanja. Stane 149 € z brezplačno dostavo. Več o tem, kako deluje vertikalni vrt brez vrtanja.
Pogosta vprašanja
Katera rastlina najhitreje zagotovi zasebnost na balkonu?
Za zasebnost na balkonu najhitreje poskrbijo enoletne vzpenjalke, kot sta turški fižol in ipomeja. Posejani maja do sredine poletja na opori dosežeta 2 do 3 m.
Katere rastline za zasebnost na balkonu ostanejo zelene pozimi?
Pozimi na balkonu ostanejo zeleni bršljan, tisa, klek in šopasti bambus, kot je fargezija. V loncih jih je treba ob dnevih brez zmrzali zaliti, da se ne izsušijo.
Sta tisa in klek varna na balkonu z otroki ali živalmi?
Tisa je zelo strupena za ljudi in živali v vseh delih razen rdečega ovoja okoli semena, klek pa je škodljiv ob zaužitju. Nobena ni dobra izbira tam, kjer majhni otroci ali živali grizljajo rastline.
Ali za zastor na balkonu potrebujem dovoljenje?
Za zastor, pritrjen na fasado, je običajno potrebno soglasje lastnika ali etažnih lastnikov. Rastline v koritih in mreže, privezane na notranjo stran ograje, so praviloma dovoljene; preverite hišni red.
